Telesna teža pri kroničnih boleznih: kaj vedeti?

Zakaj je pri kroničnih boleznih pomembno pravilno uravnavanje telesne teže?

Telesna teža se lahko pri kroničnih boleznih spreminja zaradi bolezni, zdravil, apetita, telesne dejavnosti ali zadrževanja tekočine. Zmanjševanje teže zato ni vedno ustrezen cilj. Včasih je pomembneje preprečiti podhranjenost, ohraniti mišično maso ali nadomestiti nenamerno izgubljeno težo. Pristop mora biti prilagojen posameznikovemu zdravstvenemu stanju.

Ko govorimo o telesni teži, običajno najprej pomislimo na hujšanje. Toda pri ljudeh s kroničnimi boleznimi je lahko položaj precej drugačen.

Nekdo s sladkorno boleznijo tipa 2 in čezmerno telesno težo lahko ob ustrezni zdravstveni obravnavi pridobi koristi s postopnim zmanjševanjem teže. Druga oseba, ki ima kronično vnetno črevesno bolezen in izgublja težo zaradi zmanjšanega vnosa hrane, pa potrebuje drugačen pristop.

Zato ni pomembno samo vprašanje, koliko kilogramov imamo, temveč tudi, zakaj se telesna teža spreminja in kako spremembe vplivajo na naše zdravje.

Kaj nam pove telesna teža in česa ne?

Telesna teža je sestavljena iz različnih telesnih tkiv in tekočin. Ko tehtnica pokaže spremembo, to ne pomeni nujno, da smo izgubili ali pridobili enako količino telesne maščobe.

Na kratkoročne in dolgoročne spremembe lahko vplivajo:

količina telesnega maščevja,
mišična masa,
zadrževanje ali izgubljanje tekočine,
prebavna vsebina,
spremembe prehranskega vnosa in telesne dejavnosti,
bolezenski procesi in zdravljenje.

Pri ocenjevanju prehranskega stanja se pogosto uporablja indeks telesne mase (ITM), vendar ta sam po sebi ne pokaže razmerja med mišičnim in maščobnim tkivom.

Človek ima lahko čezmerno telesno težo in hkrati nezadosten vnos določenih hranil ali zmanjšano mišično maso. Nasprotno pa je lahko nenamerna izguba teže pomemben opozorilni znak tudi pri osebi, ki je imela pred tem višjo telesno težo.

Zato je treba številko na tehtnici obravnavati skupaj z apetitom, telesno močjo, zdravstvenimi simptomi in drugimi podatki.

Trije različni cilji uravnavanja teže

1. Postopno zmanjševanje čezmerne telesne teže

Pri nekaterih kroničnih boleznih lahko zmanjšanje čezmerne telesne teže predstavlja del širšega načrta zdravstvene obravnave.

To lahko velja na primer za nekatere odrasle s sladkorno boleznijo tipa 2, povišanim krvnim tlakom ali drugimi zdravstvenimi tveganji, povezanimi s čezmerno telesno maščobo.

Pomembno pa je, da je zmanjševanje teže prehransko ustrezno, postopno in usklajeno z zdravljenjem. Zelo stroge diete brez strokovnega nadzora niso primeren univerzalen pristop.

2. Ohranjanje stabilne telesne teže

Pri nekaterih posameznikih je najprimernejši cilj preprečevanje nadaljnjega pridobivanja ali izgubljanja kilogramov.

To je lahko pomembno ob spremembah zdravil, zmanjšani telesni dejavnosti, okrevanju po bolezni ali pri drugih zdravstvenih okoliščinah.

Stabilna teža sama po sebi še ne zagotavlja ustreznega prehranskega stanja. Pomembno je spremljati tudi telesno zmogljivost, apetit in kakovost prehrane.

3. Preprečevanje podhranjenosti in pridobivanje izgubljene teže

Pri ljudeh, ki zaradi bolezni izgubljajo apetit, slabše absorbirajo hranila ali izgubljajo mišično maso, lahko zmanjševanje telesne teže predstavlja tveganje.

V takšnih okoliščinah je lahko cilj zagotoviti dovolj energije in hranil, ohraniti mišično moč ter po potrebi postopno nadomestiti izgubljeno telesno maso.

Prehranska podpora mora upoštevati vzrok težav in posameznikove zdravstvene omejitve.

Zakaj lahko kronične bolezni vplivajo na telesno težo?

Zmanjšan apetit in težave s prebavo

Bolečine, slabost, driska, zaprtje in druge prebavne težave lahko vplivajo na količino zaužite hrane.

Pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih, kot sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis, lahko prehransko stanje dodatno otežujejo vnetje, slabša absorpcija hranil ali predhodni operativni posegi.

Če zaradi težav posameznik začne izločati vse več živil, lahko prehrana postane enolična in energijsko nezadostna.

Zato je pomembno, da prehranskih omejitev ne širimo brez strokovno utemeljenega razloga.

Zdravila in spremembe apetita

Nekatera zdravila lahko vplivajo na apetit, telesno težo ali zadrževanje tekočine.

Na primer, sistemski kortikosteroidi lahko pri določenih ljudeh povečajo apetit in prispevajo k pridobivanju telesne teže. Tudi posamezna zdravila za sladkorno bolezen in druga zdravstvena stanja lahko vplivajo na telesno maso.

Če po uvedbi zdravila opazite pomembno spremembo teže, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Predpisanih zdravil ne prenehajte jemati ali spreminjati njihovega odmerka zaradi telesne teže brez dogovora z zdravnikom.

Manjša telesna dejavnost in izguba mišic

Kronične bolečine, utrujenost in omejena gibljivost lahko zmanjšajo količino vsakodnevnega gibanja.

Če mišice dalj časa niso ustrezno obremenjene, se lahko zmanjšata njihova moč in masa. To lahko vpliva na vstajanje s stola, hojo po stopnicah in opravljanje vsakodnevnih nalog.

Pri uravnavanju teže je zato pomembno ohranjati telesno zmogljivost, ne samo spreminjati številke na tehtnici.

Zadrževanje tekočine

Včasih je hitro povečanje telesne teže posledica zadrževanja tekočine in ne pridobivanja telesne maščobe.

To se lahko pojavi pri določenih boleznih srca, ledvic ali jeter in v drugih zdravstvenih okoliščinah.

Če se telesna teža nenadoma poveča ter jo spremljajo otekanje nog, trebuha ali oteženo dihanje, je potrebna hitra zdravstvena ocena.

Pri bolnikih s srčnim popuščanjem je spremljanje telesne teže pogosto del načrta zdravljenja, saj lahko nepojasnjeno hitro povečanje nakazuje kopičenje tekočine.

Kako se prehranski pristop razlikuje pri posameznih boleznih?

Sladkorna bolezen

Pri nekaterih odraslih s sladkorno boleznijo tipa 2 in čezmerno telesno težo je lahko njeno zmanjšanje del zdravstveno utemeljenega načrta.

Vendar je treba prehranske spremembe uskladiti z zdravili in spremljanjem krvnega sladkorja.

To je še posebej pomembno pri osebah, ki uporabljajo inzulin ali zdravila iz skupine sulfonilsečnin. Zmanjšanje vnosa ogljikovih hidratov ali večja telesna dejavnost lahko ob nespremenjenem zdravljenju povečata tveganje za hipoglikemijo, torej prenizek krvni sladkor.

Večjih prehranskih sprememb zato ne uvajajte brez ustreznega načrta z diabetološko ekipo.

Kronične vnetne črevesne bolezni

Pri Crohnovi bolezni in ulceroznem kolitisu je pomembno upoštevati trenutno aktivnost bolezni, prebavne simptome, prehransko prenašanje in morebitne prehranske primanjkljaje.

Prehrana, ki posamezniku ustreza v mirnejšem obdobju bolezni, med poslabšanjem morda ni enako primerna.

Če se pojavijo nenamerna izguba teže, zmanjšan apetit ali dolgotrajna driska, je pomembno pravočasno preveriti prehransko stanje.

Ni ene same izločitvene diete, ki bi bila primerna za vse ljudi z vnetno črevesno boleznijo. Posebne prehranske pristope je treba izvajati glede na diagnozo in strokovna priporočila.

Kronična ledvična bolezen

Pri kronični ledvični bolezni je prehranski pristop odvisen od stopnje bolezni, laboratorijskih izvidov, zdravljenja in drugih okoliščin.

Posebej je lahko pomembno prilagajanje vnosa beljakovin, natrija, kalija, fosforja in tekočine.

Večji vnos beljakovin, ki ga pogosto priporočajo splošni programi za hujšanje ali pridobivanje mišic, zato ni nujno primeren za vsakega bolnika z ledvično boleznijo.

Premajhen vnos energije ali beljakovin pa lahko po drugi strani prispeva k podhranjenosti. Ustrezno ravnovesje naj pomaga določiti zdravstvena ekipa z dietetikom.

Srčno popuščanje in druge srčno-žilne bolezni

Pri srčnem popuščanju je pomembno razlikovati med spremembami telesne maščobe in zadrževanjem tekočine.

Prehranska priporočila in morebitne omejitve natrija ali tekočine so odvisne od posameznikovega zdravstvenega stanja.

Če ima bolnik določen načrt spremljanja telesne teže, naj upošteva navodila svoje zdravstvene ekipe in pravočasno sporoči nenavadne spremembe.

Kako poskrbeti za ustrezno prehrano?

Pri kroničnih boleznih pogosto ni potreben popolnoma nov način prehranjevanja, temveč premišljena prilagoditev prehranskih navad zdravstvenim potrebam.

1. Najprej ocenite prehransko stanje

Pomembno je ugotoviti, ali posameznik zaužije dovolj hrane, kako se spreminjata njegova teža in apetit ter ali se zmanjšuje mišična moč.

Šele nato je smiselno določati, ali je cilj hujšanje, vzdrževanje teže ali prehranska podpora pri izgubi telesne mase.

2. Poskrbite za zadosten vnos hranil

Beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, vitamini in minerali imajo različne naloge pri normalnem delovanju telesa.

Pri nekaterih kroničnih boleznih se lahko potrebe po posameznih hranilih spremenijo, zato univerzalno priporočilo ni vedno primerno.

Predvsem pri zmanjšanem apetitu je pomembno, da obroki zagotavljajo primerno količino energije in hranil.

3. Ne uvajajte nepotrebnih prehranskih prepovedi

Izločanje glutena, mlečnih izdelkov, stročnic, sadja ali drugih skupin živil brez jasne indikacije lahko zmanjša raznolikost prehrane.

Če določena živila povzročajo težave, je smiselno najprej ugotoviti vzrok in poiskati primerne zamenjave.

Posebno previdnost zahtevajo prehranski režimi, ki hkrati omejujejo več skupin živil.

4. Prehranska dopolnila uporabljajte glede na dejanske potrebe

Pri nekaterih zdravstvenih stanjih lahko pride do pomanjkanja posameznih vitaminov ali mineralov.

Vendar to ne pomeni, da je vsak prehranski pripravek primeren za vsakega človeka s kronično boleznijo.

Pomembni so dejanska potreba, sestava, količina, varnost in morebitne interakcije z zdravili.

Pri izraziti podhranjenosti je lahko potrebna specializirana klinična prehranska podpora, ki ni enaka običajnemu prehranskemu dopolnilu iz trgovine.

Kakšno vlogo ima gibanje pri kroničnih boleznih?

Ustrezno prilagojena telesna dejavnost je pomembna tudi za številne ljudi s kroničnimi boleznimi.

Gibanje lahko pomaga ohranjati mišično moč, vzdržljivost, ravnotežje in vsakodnevno funkcionalno sposobnost.

Svetovna zdravstvena organizacija odraslim, vključno z mnogimi ljudmi s kroničnimi boleznimi, priporoča redno aerobno dejavnost in krepitev večjih mišičnih skupin. Obseg in zahtevnost morata biti prilagojena zdravstvenemu stanju.

Za nekoga je lahko primerna hoja, za drugega razgibavanje na stolu, vadba v vodi ali nadzorovana fizioterapevtska vadba.

Če so prisotni izrazita utrujenost, poslabšanje bolezni, vrtoglavica, pomembne srčno-žilne težave ali druge omejitve, je treba dejavnost prilagoditi in po potrebi najprej opraviti zdravstveni pregled.

Cilj ni nujno porabiti čim več kalorij. Pogosto je pomembnejše ohraniti sposobnost samostojnega in varnega gibanja.

Kdaj je sprememba telesne teže opozorilni znak?

Nenamerna izguba teže je lahko znak nezadostnega vnosa hrane, slabše absorpcije hranil ali drugega zdravstvenega problema.

Strokovne smernice kot pomemben pokazatelj prehranskega tveganja obravnavajo izgubo več kot 5 % telesne teže v obdobju treh do šestih mesecev, posebej kadar so prisotni tudi drugi dejavniki tveganja.

Vendar je pregled smiseln tudi prej, če teža vztrajno pada brez jasnega razloga.

Na zdravnika se obrnite, če:

izgubljate telesno težo, čeprav tega ne želite,
se je vaš apetit izrazito zmanjšal,
opažate upad mišične moči in večjo utrujenost,
imate dolgotrajno drisko, bruhanje ali težave s požiranjem,
se telesna teža hitro poveča ob otekanju nog ali trebuha,
se pojavijo drugi novi ali nepojasnjeni simptomi.

Ob hudem oteženem dihanju, bolečini v prsih, izgubi zavesti ali drugih znakih neposredne nevarnosti takoj pokličite 112.

Kaj si velja zapomniti?

Pri kroničnih boleznih hujšanje ni vedno ustrezen ali potreben cilj.
Nenamerna izguba teže lahko pomeni tveganje za podhranjenost, tudi pri osebah z višjo začetno telesno maso.
Na tehtnico lahko vplivajo mišična masa, maščobno tkivo in zadrževanje tekočine.
Prehranske potrebe so odvisne od bolezni, zdravljenja in posameznikovega prehranskega stanja.
Individualna prehranska obravnava in primerno gibanje sta pomembnejša od univerzalnih diet.

Pogosta vprašanja

Ali je pri kronični bolezni vedno priporočljivo shujšati?

Ne. Odločitev je odvisna od diagnoze, telesne sestave, prehranskega stanja in zdravstvenih tveganj. Pri podhranjenosti ali nenamerni izgubi mišične mase je lahko zmanjševanje teže neprimerno.

Ali lahko človek s čezmerno telesno težo postane podhranjen?

Da. Podhranjenost ni omejena samo na ljudi z nizko telesno težo. Pojavi se lahko tudi ob višji telesni masi, kadar je vnos energije ali hranil nezadosten oziroma se zmanjšuje mišična masa.

Zakaj se teža spreminja, če jem približno enako kot prej?

Na telesno težo poleg prehrane vplivajo tudi zdravila, hormonske spremembe, mišična masa, telesna dejavnost, prebava in zadrževanje tekočine. Če je sprememba izrazita ali nepojasnjena, je potreben posvet z zdravnikom.

Ali so beljakovinski napitki primerni pri vseh kroničnih boleznih?

Ne. Potrebe po beljakovinah so lahko različne. Pri nekaterih stanjih je potreben večji vnos, pri drugih, na primer določenih stopnjah ledvične bolezni, pa posebej prilagojena količina. Uporabo napitkov je zato treba presoditi individualno.

Ali lahko kronični bolnik uporablja običajno dieto za hujšanje?

Ni nujno, da je splošna dieta primerna. Upoštevati je treba bolezen, zdravila, prehranske omejitve in tveganje za izgubo mišic ali hranil. Pred pomembnejšimi spremembami prehrane je priporočljiva strokovna ocena.

Ali je gibanje smiselno tudi pri kroničnih bolečinah in utrujenosti?

Pri številnih kroničnih stanjih je lahko ustrezno prilagojena dejavnost koristna. Vendar je treba upoštevati vzrok simptomov, trenutno aktivnost bolezni in posameznikovo zmogljivost. Pomembno je varno in postopno prilagajanje, ne prisilno premagovanje izrazitih simptomov.

Zaključek: najprej zdravje, nato številka na tehtnici

Telesna teža je samo eden izmed podatkov, ki jih uporabljamo pri spremljanju zdravja.

Pri kroničnih boleznih je pomembno razumeti, zakaj se spreminja, ali je prehrana ustrezna in kako človek ohranja mišično moč ter sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog.

Za nekoga je lahko pravilen cilj postopno zmanjšanje čezmerne telesne mase. Za drugega je večji uspeh ohranitev stabilne teže, izboljšanje prehranskega stanja ali preprečevanje nadaljnje izgube mišic.

Najprimernejši pristop je tisti, ki upošteva posameznikovo diagnozo, zdravljenje, potrebe in življenjske okoliščine.

Pomembno: članek je namenjen splošnemu zdravstvenemu izobraževanju in ne nadomešča individualne diagnoze, prehranske obravnave ali zdravljenja. Pri kroničnih boleznih, nenamernih spremembah telesne teže in uporabi zdravil naj prehranske spremembe po potrebi vodi ustrezen zdravstveni strokovnjak.