Kaj je alergija?
Alergija se pojavi kot interakcija dednih dejavnikov in vplivov okolja. A
lergija je pretirana reakcija obrambnega sistema na različne okoljske dejavnike, sicer neškodljive snovi, ki jih vdihnemo, se dotaknemo kože, vbrizgamo ali zaužijemo.
Ob večkratnem stiku s temi snovmi se poruši obrambni sistem telesa in pride do reakcij med tujimi beljakovinami – alergeni in lastnimi beljakovinami – protitelesi, z nepotrebno in prekomerno proizvodnjo protiteles.
Protitelesa, ki so odgovorna za razvoj alergijskih reakcij, spadajo v skupino imunoglobulinov E (IgE).
Imunoglobulini se vežejo na gostiteljske molekule (receptorje) na mastocitih, ki vsebujejo posebno snov – histamin. Ko se IgE veže na mastocit, se sprosti histamin, pojavita se razširitev in povečana cirkulacija po krvnih žilah, pojavijo se kontrakcije gladkih mišic in simptomi. Alergije se najpogosteje pojavijo v otroštvu, vendar se lahko pojavijo v kateri koli starosti. Ocenjujejo, da 7-10 % prebivalstva trpi za alergijo na cvetni prah, 3-5 % pa za astmo.
Kaj vse povzroča alergije?
Vzroki za alergije – alergeni so številni.
Najpogostejši alergeni so: cvetni prah, pršice, hišni prah, živalska dlaka, spore plesni, hrana, toksini žuželk in UV žarki.
Tako vdihani alergeni, kot so cvetni prah, pršice, hišni prah, živalska dlaka, perje, plesen in podobno, najpogosteje povzročajo respiratorne simptome in bolezni, kot sta alergijski rinitis in astma.
Alergeni v hrani lahko povzročijo prebavne težave, pa tudi sistemske in kožne reakcije.
Ugrizi žuželk, pa tudi zdravila in cepiva povzročajo sistemske ali samo kožne reakcije.
Nagnjenost k alergijam je dedna, zato so podatki o alergijski bolezni v družini pomembni, saj je na primer pri otroku, katerega eden od staršev je alergičen, tveganje za nastanek alergijske bolezni približno 30 %.
Kaj je cvetni prah?
Cvetni prah so mikroskopska zrna, ki jih rastline proizvajajo, da se lahko razmnožujejo.
Za nas je pomemben cvetni prah, ki se prenaša z vetrom, saj ga potem lahko vdihnemo in pri občutljivih populacijah povzročimo alergije.
Pelodna zrna so lahka in jih veter prenaša na razdalje do 100 kilometrov. Večina cvetnega prahu, približno 90 %, ostane na mestu sproščanja. V večjih naseljih in mestih so zaradi posebnih mikroklimatskih razmer cvetni prah najgostejša v zračni plasti do 10 m od tal.
Ob ugodnih meteoroloških razmerah, toplem in suhem vremenu (30-40 % vlažnosti), ob visokem zračnem tlaku se sproščajo velike količine cvetnega prahu. Kakšni so simptomi in znaki alergije na cvetni prah?
Značilnost alergij na cvetni prah je njihovo periodično pojavljanje, povezano s sezono pojavljanja določene vrste cvetnega prahu v zraku. Cvetni prah, znan tudi kot sezonski alergijski rinitis, je najpogostejša oblika alergije.
Gre za alergijsko bolezen zgornjih dihal, ki se pojavlja sezonsko, v času, ko so v zraku delci določenega cvetnega prahu.
Značilni simptomi so:
a) konjunktivitis – srbenje, pekoč občutek in solzenje oči
b) rinitis – srbenje konice nosu, občutek zamašenosti in polnosti nosu, kihanje in obilen voden izcedek iz nosu ter občasna izguba vonja.
Kakšna je razlika med simptomi alergije na cvetni prah in prehladom?
Včasih je težko razlikovati simptome sezonske alergije od navadnega prehlada ali virusa. Sezonska alergija (rinitis) se najpogosteje pojavi v letnem času, ko se začne opraševanje (proizvodnja cvetnega prahu) različnih rastlin.
Na prehlad kažejo simptomi, kot sta povišana telesna temperatura in kašelj, ki pa po kratkem času spontano izginejo, za razliko od simptomov alergije, ki trajajo veliko dlje in običajno izginejo šele ob uporabi ustreznih zdravil.
Kako prepoznati alergijo?
če je v ožji družini postavljena diagnoza alergije, je večja možnost za nastanek alergij pri otrocih; če se simptomi pojavljajo pogosto, vsako leto v istem časovnem obdobju (pomlad, poletje, jesen) gre za alergijo; če simptomi trajajo dlje kot dva tedna, gre verjetno za alergijo; pri alergijah je dražeče srbenje oči in nosu, pri prehladu pa srbenje ni; pri alergijah je sluz v nosu in grlu vodena in prozorna, pri prehladu pa je običajno gosta in rumeno zelena; pri alergijskem rinitisu po kihanju ni olajšanja, pri infekcijskem rinitisu pa kihanje vodi do olajšanja; simptome trajnega rinitisa je nekoliko težje prepoznati: ne pojavljajo se sezonsko, ampak občasno skozi vse leto, ne glede na sezono cvetenja, včasih pa so res trajni s spremembo intenzivnosti simptomov; simptomi se pojavijo glede na to, kdaj in s katerim alergenom oseba pride v stik (pršice, hišni prah, mačja ali pasja dlaka, perje, plesen …).
Ali lahko alergija izgine sama od sebe?
Informacije o alergenu ostanejo za vedno »zapisane« v telesu.
Če telo dalj časa ni izpostavljeno alergenu, lahko protitelesa izginejo. Nov stik z istim alergenom ima lahko drugačno klinično intenzivnost, vendar teoretično ne bo izginil. Zato je preprečevanje traizogibanje alergenom.
Kje in kako se testirati?
Testiranje izvajajo predvsem specializirane ustanove, torej bolnišnice in poliklinike za zdravljenje pljučnih bolezni. Nekatere preiskave opravljamo tudi v naši splošni bolnišnici v Dubrovniku.
Izraz “alergološko testiranje” pomeni kožno alergijsko testiranje, pri katerem se na ali na kožo nanesejo zelo majhne količine standardiziranih raztopin prečiščenih alergenov in se opazuje in meri lokalna alergijska reakcija na koži.
Testiranje se lahko izvede z več metodami: Intradermalno, z nanosom alergenov na kožo z iglo, nanos alergenov s praskanjem kože (“scrach test”), Prick test, Stik s kožo (test na kožne alergene-kovine, formalin itd.).
Kako zdraviti ali ublažiti alergije?
Današnja znanost vlaga ogromno truda v iskanje pravega zdravila za alergije. Najpogostejše napake so, ko se bolnik sam zdravi z jemanjem pršil in kapljic, ne da bi se prej posvetoval z zdravnikom. Šele ko je alergija potrjena, jo lahko zdravimo ali ublažimo.
Ključni parametri za uspešno zdravljenje in zmanjšanje simptomov alergijskih bolezni: izobraževanje pacientov izogibanje alergenom ustrezno zdravljenje z zdravili imunoterapija (hiposenzibilizacija)
Zdravljenje je treba začeti pravočasno in naj traja do konca delovanja alergena (npr. zdravljenje senenega nahoda se mora začeti najmanj 15 dni pred začetkom opraševanja in naj traja do konca opraševanja.
Kakšni so nasveti za ljudi, ki so alergični na cvetni prah?
treba je preučiti, na kaj točno je oseba alergična; sledite napovedi cvetnega prahu redno jemljite terapijo, ki vam jo je predpisal zdravnik. pri visokih koncentracijah cvetnega prahu, na katerega je oseba alergična v zraku: izogibajte se bivanju in izvajanju telesnih dejavnosti na območju bujne vegetacije v času visoke koncentracije cvetnega prahu v zraku; izogibajte se sušenju in prezračevanju oblačil in posteljnine zunaj na zraku; prezračite prostore, v katerih se začasno zadržujete; ostati v zaprtih prostorih in klimatizirani; če mora oseba še vedno ostati na prostem, si je po vrnitvi domov treba umiti roke, se stuširati, umiti lase in se preobleči, da preprečimo vstop cvetnega prahu v stanovanje;
Kako lahko ugotovim gibanje koncentracij cvetnega prahu?
Da bi se ljudje, alergični na cvetni prah, lahko »pripravili« na povečano koncentracijo cvetnega prahu, na katero so alergični, na našem Zavodu izvajamo meritve koncentracije cvetnega prahu v zraku. V naši občini trenutno deluje naprava za zbiranje cvetnega prahu in se nahaja na strehi splošne bolnišnice Medarevo.
Rezultate meritev prikazujemo v barvah semaforjev – to je t.i tabela cvetnega prahu, poglejte napoved cvetnega prahu. Torej zelena označuje nizko raven cvetnega prahu v zraku, rumena zmerno, rdeča pa visoko raven.
Simptome bolezni pri nizkih koncentracijah cvetnega prahu v zraku bodo imeli le ljudje izjemno občutljivi na cvetni prah, pri zmerno veliko alergikov, pri visokih pa jih večina. Prav tako je treba povedati, da je koncentracija cvetnega prahu lahko 0 (nič), kar pomeni, da zadevnega cvetnega prahu sploh ni v zraku. Merijo se koncentracije treh vrst cvetnega prahu: cvetnega prahu dreves, trave in plevela.
Kot vemo, se največ cvetnega prahu pojavi spomladi v največjih količinah, pozimi pa so te količine precej manjše.